Priprave psa na potovanje z letalom so mnogo zahtevnejše in dolgotrajnejše od človekovih. Pri letalski družbi, s katero bomo leteli, moramo dobiti natančne informacije, pod katerimi pogoji bo lahko naš hišni ljubljenec potoval. Vsaka letalska družba ima namreč svoja pravila in pogoje za potovanje živali. Večina dovoljuje v kabini letala prevoz le enega psa s težo do 8 kg, ki se šteje kot ročna prtljaga. Lahko se tudi zgodi, da bo morala žival potovati v zaboju s prtljago, kar bo zanjo še posebej stresno.
Skrb za zdravje naših hišnih ljubljencev se začne že s skrbjo za mladiče. Prihod mladičev v naš dom nas po navadi razveseli in osreči. Ko pa se začetno navdušenje poleže in se na novega družinskega člana navadimo, se včasih zgodi, da naša pozornost in skrb za živali, še posebej za njihovo zdravje, opeša. Anekdota, ki pravi, da je bil oče voljan otrokom kupiti psa šele, ko so le-ti nekaj mesecev vsako jutro zgodaj vstali in peljali na sprehod prazen povodec, je po eni strani zabavna, po drugi pa zelo poučna. Govori nam o tem, da...
Psi, s katerimi potujemo v druge države, morajo imeti potni list s podatki o cepljenju in identifikacijski mikročip. Enako velja za mačke in bele dihurje. Te zahteve veljajo za države članice EU, pa tudi za Hrvaško, Andoro, Islandijo, Liechtenstein, Monako, Norveško, Švico, San Marino in Vatikan. Pozorni pa moramo biti tudi na specifične zahteve posameznih držav; Hrvaška npr. prepoveduje vstop terierjem tipa bull, ki so brez rodovnika in vpisa v register F.C.I.!
Težave s sklepi so pri psih zelo pogoste in lahko prizadenejo tudi mlajše pse. Pogosto je začetek obolenja skoraj neopazen, sčasoma pa se težave stopnjujejo in lahko vodijo v popolno nezmožnost gibanja. Psi so precej bolj občutljivi za sklepne bolezni kot mačke. Večji in težji psi imajo navadno resnejše težave kot manjši; precej pa je odvisno tudi od pasme. Simptomi bolezni, ki so najmočneje izraženi po daljšem mirovanju, so: težave pri vstajanju, togost in otrdelost sklepov, težave pri hoji oziroma gibanju, šepanje, boleči in otekli sklepi...
Osnovna hrana hišnih kuncev je seno, ki je nadomestek za svežo travo. Kunci so namreč rastlinojede živali in ne jedo hrane živalskega izvora. Seno mora biti kuncu vedno na voljo, saj je njegova prebava taka, da zahteva neprekinjeno hranjenje. Njegov prebavni trakt je zelo dolg, prebavljanje pa poteka v dveh fazah. V prvi gre hrana skozi prebavila in se v črevesju razgradi v celulozo v obliki mehkih iztrebkov, ki jih kunec v tej fazi prebave direktno iz zadnjične odprtine ponovno poje, kar pa redko opazimo.
Steklina je smrtno nevarna nalezljiva bolezen, ki se z ugrizom in s slino okužene toplokrvne živali prenaša na drugo žival in človeka. Virus stekline povzroča hude motnje v osrednjem živčnem sistemu. Brez zaščite v obliki cepljenja proti steklini je bolezen tako za žival kot za človeka smrtna. Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS) predpisuje obvezno cepljenje proti steklini za vse pse, ki so starejši od treh mesecev. Psi morajo biti cepljeni enkrat letno...
Klopi so krvosesi zajedavci, ki v podrasti in na nizkem grmičevju prežijo na neprostovoljne gostitelje, kot sta npr. človek in domača žival, se na njih prisesajo in če so okuženi, lahko na oba prenesejo številne bolezni. Med njimi sta najbolj pogosti borelioza in erlihioza, ki lahko resno prizadeneta tudi domače živali, čeprav so le-te proti okužbam z boleznimi klopov mnogo bolj odporne kot človek.
Bolhe so zelo nadležni zajedavci, ki si za gostitelja izberejo naše pse in mačke, če pa jim le-te odtegnemo, se začasno zadovoljijo tudi z nami, če smo v bližini živali. Bolhe so majhne, do 2,5 mm velike, rdečkasto rjave ploščate živalce brez kril, ki so zelo hitre in okretne ter odlično skačejo. Tako se brez težav selijo po živali, z nje na tla in nasprotno. Poleg tega, da neprijetno pikajo, povzročajo pri psih in mačkah srbečico, ki se lahko zaradi stalno ponavljajočih se pikov sčasoma spremeni v alergijsko bolezen...
Prva pomoč, ki jo dajemo živalim, se v osnovi ne razlikuje od tiste, ki jo dajemo ljudem. Naš cilj je zaustaviti ali vsaj zmanjšati krvavitev, zaščititi rane pred okužbami, čim bolj omejiti možnost nadaljnjih poškodb in žival zaščititi pred podhladitvijo. Nato moramo žival čim prej odpeljati v strokovno oskrbo k veterinarju. Tudi sredstva, ki jih uporabimo pri dajanju prve pomoči živali, so lahko enaka kot pri človeku. Komplet za prvo pomoč vsebuje skoraj vse, kar potrebujemo za najnujnejšo oskrbo živali. V sili si lahko pomagamo...
V zadnjem času se lastniki mačk vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti za omejitev števila neželenih mačjih legel in se v vse večjem številu odločajo za sterilizacijo samic oz. kastracijo samcev. S tako odločitvijo pomembno pripomorejo k zmanjševanju števila zavrženih živali, da o različnih nehumanih odstranitvah neželenih mladičev sploh ne govorimo. Sterilizacija je najbolj enostaven in varen način za uravnavanje števila in zdravja mačk. Najdlje na tem področju je v državah EU prišla Belgija, ki premore na 10 milijonov...
Zaposleni
Aleksander Gros
Rojen 17.9.1977 v Slovenj Gradcu. Na Ravnah na Koroškem sem obiskoval gimnazijo. Na Veterinarsko fakulteto sem bil sprejet leta 1996. Diplomiral sem 20. 10.2003. Po začetnih težavah pri iskanju zaposlitve sem marca 2004 opravil strokovni izpit in 14. aprila nastopil svojo prvo službo na VP Dravograd. Opravljam dela terenskega in ambulantnega veterinarja. Vso dosedanje znanje sem si pridobil sam z izkušnjami na terenu in v ambulanti za male živali. Sem član bujatrične sekcije.
Martina Izak
Rojena sem leta 1979 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo sem obiskovala na Muti, nato sem se vpisala na Gimnazijo Ravne na Koroškem. Po končani maturi leta 1998 sem se vpisala na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem diplomirala januarja 2005 in marca opravila še strokovni izpit. Med študijem sem bila na dveh strokovnih praksah v tujini(Nizozemska, Madžarska). Po diplomi sem opravljala dela po odredbi na VP Radlje ob Dravi in VP Prevalje.
Na VP Dravograd sem zaposlena od januarja 2006, kjer opravljam dela terenske veterinarke v veliki praksi in ambulantna dela v mali praksi.
Sem članica bujatrične sekcije in imam opravljen izpit DDD.
Marcelino Golob
Rodil sem se 18.05. 1970 v Mariboru. Po končani Srednji agroživilski šoli (smer veterinarstvo) sem odslužil vojaški rok v Sarajevu-veterinarska služba in pol leta na svinjski farmi v Vojvodini-kot veterinar, Nato sem se vpisal na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem diplomiral in opravil strokovni izpit na VURS-u.
Praktične izkušnje sem si pridobival v Veterinarski bolnici Maribor in v klavnici Košaki.
Na VP Dravograd d.o.o. kjer sem zaposlen od leta 2006 sem strokovni vodja.
Redno se dodatno izobražujem na področju zdravstvenega varstva govedi in kopitarjev, ter na področju reprodukcije domačih živali.
Sem član bujatrikov Slovenije in uradni pooblaščeni preglednik kopitarjev.
Dežurni veterinar je dosegljiv vsak dan izven rednega delovnega časa. Prosimo, da pokličete v ambulanto, kjer vam telefonska tajnica javi ime dežurnega veterinarja in njegovo telefonsko številko.
Dežurni veterinar za nujne primere je na voljo na številki
041 490 065
24 ur na dan
Opravljena storitev izven rednega delovnega časa je za 50% dražja.
Veterinarska postaja Dravograd d.o.o.
Otiški vrh 169
2373 Šentjanž pri Dravogradu
Telefon in faks:
02/87 85 079
Elektronska pošta:
info@veterina-dravograd.si
Ponedeljek - Petek
8:00 - 11:00
14:00 - 16:00
Sobota
8:00 - 9:00
Ponedeljek - Petek
8:00 - 16:00
